Operativa

Oddelki

Oddelek je specializiran za pogodbeno sodelovanje z delodajalci, predvsem na področju varnosti in zdravja pri delu in požarnega varstva.

OSNOVNI PAKET
Pogodba o poslovnem sodelovanju, s plačevanjem mesečnega pavšalnega zneska, je primerna za večino podjetij. Pri tem vam zagotavljamo pooblaščenega strokovnega delavca, redno vodenje zakonsko določenih evidenc ter najmanj en letni kontrolni obisk z izdelavo letnega načrta dela na področju varnosti. Praviloma se v pogodbah določi še pavšalen mesečni znesek za opravljanje periodičnih storitev, kot so: usposabljanje za varno delo, preiskave delovnega okolja in periodični pregledi in preizkusi delovne opreme. Občasne ali enkratne storitve se obračunajo posebej, kot so: izdelava strokovnih podlag za izjavo o varnosti z oceno tveganja, izdelava požarnega reda, prva izobraževanja in usposabljanja za upravljavce: viličariste, strojnike TGM in dvigaliste, izobraževanje delavcev, itd.

RAZŠIRJENI PAKET
Pogodbo o poslovnem sodelovanju lahko razširimo še na področje varstva okolja, svetovanja s področja kemikalij ali ADR.

PAKET ZA MIKRO PODJETJA
Pogodba o poslovnem sodelovanju je namenjena zgolj vodenju in obveščanju osnovnih evidenc. Najbolj primerna je za samostojne podjetnike in podjetja z manjšim številom zaposlenih. Mesečnega plačevanja ni. Periodične storitve izvedemo le na podlagi prejetih naročil. V primeru tekočega naročila za periodično storitev vam nudimo 10 % popust. Predpogoj za sklenitev take pogodbe je ureditev evidenc (registratorjev) s področja varnosti in zdravja pri delu in požarnega varstva (90 € + ddv) ter brezplačna svetovalna in učna ura za (samo)kontrolo stanja.

Želite bolj pregledno urediti področje varnosti? Želite čimprej skleniti pogodbo? Se želite natančneje dogovoriti o obsegu ponudbe? ... Prosimo, pošljite povpraševanje na info@lozej.si.

POGOSTA VPRAŠANJA:

Ali mora podjetje obvezno skleniti pogodbo?
Kdaj je potrebno opraviti revizijo izjave o varnosti?
Ali moram kot nosilec dejavnosti (s.p.) obvezno izdelati izjavo o varnosti z oceno tveganja?
Kako naj ukrepa delodajalec v primeru pojava alkoholizma na delovnem mestu?
Radi bi varno uredili delovno mesto za delo z računalnikom?
Kaj mora vsebovati omarica za prvo pomoč?
Kdo mora izdelati požarni red?
Delo dijakov in študentov?
Delo na višini?
Usposabljanje delavcev za varno delo?
Izdelava in sprejetje izjave o varnosti?

ODGOVORI:

1) Ali mora podjetje obvezno skleniti pogodbo?

ZAKON O VARNOSTI IN ZDRAVJU PRI DELU
Uradni list RS, št. 56/1999 z dne 13.07.1999

III. OBVEZNOSTI DELODAJALCA

                                                   15. člen
Delodajalec mora zagotavljati varnost in zdravje pri delu zlasti tako, da:
- poveri opravljanje nalog varnosti pri delu strokovnemu delavcu, naloge varovanja zdravja pri delu pa pooblaščenemu zdravniku;
- sprejme ukrepe za zagotavljanje požarnega varstva v skladu s posebnimi predpisi;
- sprejme ukrepe za zagotavljanje prve pomoči in evakuacije v primeru ogroženosti;
- obvešča delavce o uvajanju novih tehnologij in sredstev za delo ter o nevarnostih za poškodbe in zdravstvene okvare, ki so povezane z njimi ter izdaja navodila za varno delo;
- usposablja delavce za varno delo;
- zagotavlja delavcem sredstva in opremo za osebno varnost pri delu in njihovo uporabo, če sredstvo za delo in delovno okolje, kljub varnostnim ukrepom ne zagotavlja varnosti in zdravja pri delu;
- zagotavlja periodične preiskave delovnega okolja in periodične preglede in preizkuse delovne opreme;
- zagotavlja zdravstvene preglede delavcev.

2) Kdaj je potrebno opraviti revizijo izjave o varnosti?

PRAVILNIK o načinu izdelave izjave o varnosti z oceno tveganja
Uradni list RS, št. 30/2000 z dne 06.04.2000

REVIZIJA IZJAVE O VARNOSTI IN OCENE TVEGANJA

   16. člen
                            (dopolnitve in popravki)

Izjavo o varnosti in oceno tveganja je potrebno dopolniti in popraviti v primeru:
- ko obstoječi preventivni ukrepi varovanja niso zadostni oziroma niso več ustrezni,
- ko je ocenjevanje temeljilo na podatkih, ki niso več ažurni,
- ko obstajajo možnosti in načini za izpopolnitev oziroma dopolnitev ocenjevanja.

3) Ali moram kot nosilec dejavnosti (s.p.) obvezno izdelati izjavo o varnosti z oceno tveganja?

ZAKON O VARNOSTI IN ZDRAVJU PRI DELU (ZVZD)
Uradni list RS, št. 56/1999 z dne 13. 7. 1999

III. OBVEZNOSTI DELODAJALCA

                  14. člen
Vsak delodajalec mora izdelati in sprejeti izjavo o varnosti v pisni obliki, s katero določi način in ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu ter jo dopolnjevati ob vsaki novi nevarnosti in spremembi ravni tveganja.
Izjava o varnosti temelji na ugotovitvi možnih vrst nevarnosti in škodljivosti na delovnem mestu in v delovnem okolju ter oceni tveganja za nastanek poškodb in zdravstvenih okvar.
Minister pristojen za delo v sodelovanju z ministrom pristojnim za zdravstvo določi in predpiše glede na naravo dejavnosti in velikost podjetja, način izdelave izjave o varnosti, njeno vsebino ter podatke na katerih mora temeljiti ocena tveganja.

4) Kako naj ukrepa delodajalec v primeru pojava alkoholizma na delovnem mestu?

http://www.id.gov.si/si/o_inspektoratu/organizacija_inspektorata_rs_za_delo/inspekcija_nadzora_varnosti_...

5) Radi bi varno uredili delovno mesto za delo z računalnikom?

PRAVILNIK o varnosti in zdravju pri delu s slikovnim zaslonom Uradni list RS, št. 30/2000 z dne 06.04.2000

PRILOGA

Zahteve, ki jih mora izpolnjevati delovno mesto iz 3. člena pravilnika

1. OPREMA

a) Splošno

Uporaba opreme, ki spada pod delovno mesto, ne sme predstavljati nevarnosti za poškodbe ali zdravstvene okvare delavca.

b) Zaslon

1. Oddaljenost zaslona od oči delavca ne sme biti manjša od 500 mm vendar ne tolikšna, da bi delavcu povzročala težave pri branju podatkov z zaslona oziroma mu povzročala druge težave.
2. Slika na zaslonu ne sme utripati. Osveževalna frekvenca zaslona mora biti najmanj 70 Hz.
3. Znaki na zaslonu morajo biti dovolj veliki, ostri, nepopačeni in razločno oblikovani. Znaki, presledki med znaki in med vrsticami morajo biti dovolj veliki, da jih je mogoče ločiti brez napora, pa tudi dovolj majhni, da je besedilo pregledno.
4. Svetlost in kontrast na zaslonu morata biti enostavno nastavljiva, tako da ju delavec brez težav prilagaja razmeram v delovnem okolju. Razmerje svetlosti med znaki in ozadjem mora biti najmanj 1:4.
5. Zaslon mora biti lahko gibljiv, tako da lahko delavec njegovo smer in naklon prilagodi v skladu z ergonomskimi zahtevami dela. Na delovni mizi ali delovni površini ne sme biti predmetov, ki bi ovirali vrtenje in nagibanje zaslona.
6. Zagotovljena mora biti možnost prilagoditve višine zaslona vi.ini oči delavca tako, da je zgornja vrstica na zaslonu približno 5 cm pod višino oči.
7. Na zaslonu ne sme biti odsevov, ki bi zmanjševali in motili čitljivost znakov.
8. Zaslon mora biti zaradi dobre čitljivosti vedno očiščen.

c) Tipkovnica

1. Srednja višina tipkovnice ne sme presegati 30 mm, njena nagnjenost pa mora ustrezati ergonomskim zahtevam. Tipkovnica mora biti prosto gibljiva po delovni površini, da omogoča delavcu naravno držo telesa in rok. Možnost premikanja in prilagajanja tipkovnice ne sme biti omejena s sredstvi priključitve ali z dolžino kabla.
2. Na delovni mizi ali delovni površini mora biti pred tipkami najmanj 100 mm proste površine za oporo rok delavca.
3. Površina tipkovnice, ki naj bo svetle barve, mora biti brez leska.
4. Razmestitev tipk na tipkovnici in značilnosti tipk morajo ustrezati ergonomskim zahtevam.
5. Tipke in simboli na tipkah morajo biti jasno označeni in morajo zagotavljati lahko razpoznavnost in čitljivost.

d) Delovna miza ali delovna površina

1. Delovna miza ali delovna površina ne sme imeti leska in mora biti iz snovi, ki na dotik ni hladna. Uporabiti je potrebno ustrezne materiale (npr. les).
2. Površina mize ali delovne površine mora biti najmanj 800 mm x 1200 mm in zadostna za delo, tako da omogoča primerno razmestitev zaslona, tipkovnice, pisnih podlag in ostale opreme in dovolj prostora za premikanje miške.
3. Pod mizo mora biti prostega prostora najmanj 600mm x 580 mm x 620 mm (globina x širina x višina).
4. Delovna miza ali delovna površina mora biti stabilna in mora biti, če je le mogoče, po vi.ini nastavljiva ali pa mora biti višina med 720 in 750 mm.
5. Držalo za predloge mora biti stabilno, nastavljivo, imeti mora ravnilo za označevanje vrstic in mora biti izvedeno in postavljeno tako, da ne povzroča delavcu dodatnih obremenitev oči, vratu in/ali glave.

e) Delovni stol

1. Delovni stol mora biti stabilen in delavcu omogočati udoben položaj ter neovirano premikanje.
2. Delovni stol mora imeti nastavljivo višino sedežne površine in primerno podvozje.
3. Ledvena opora za hrbet mora biti nastavljiva po naklonu in višini in naj omogoča elastično podajanje naslonjala pri spreminjanju naklona hrbta.
4. Opora za noge mora biti zagotovljena vsakemu delavcu, ki to želi. Biti mora dolga najmanj 450 mm in široka 350 mm, dovolj visoka, stabilna, nedrseča in mora delavcu omogočati udoben položaj in naklon nog.

2. DELOVNO OKOLJE

a) Prostorske zahteve

1. Delovno mesto mora biti oblikovano tako, da delavec ne dela v prisilni nefiziološki drži.
2. Na delovnem mestu mora biti dovolj prostora, da delavec zlahka spreminja položaj telesa in opravlja potrebne gibe pri delu.
3. Prostornino, prosto talno površino na delavca in višino prostora določa pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih.

b) Osvetljenost

1. Naravna in/ali umetna osvetljenost prostora mora biti, če je le mogoče, 400 lx ± 100 lx in mora zagotavljati zadovoljive svetlobne razmere, upoštevajoč vrsto dela in zmogljivost delavčevega vida. če je le mogoče, razmerje svetlosti med zaslonom in okoljem v neposrednem vidnem polju ne sme presegati 1:3, v ožjem vidnem polju 1:10 in v širšem vidnem polju 1:20.
2. Moteče bleščanje in odseve zaslona je potrebno preprečiti z ustrezno postavitvijo delovnega mesta glede na razmestitev in tehnične karakteristike virov osvetlitve.

c) Bleščanje in odsevi

1. Delovno mesto mora biti oblikovano tako, da viri svetlobe, kot so okna, svetilke ali druge svetlobne odprtine ali svetle površine ne povzročajo neposrednega bleščanja ali motečega zrcaljenja na zaslonu.
2. Okna morajo imeti ustrezna senčila za preprečevanje vpada sončne svetlobe na delovno mesto ali v prostor tako, da ni moteno delo.
3. Zaslon, če je le mogoče, ne sme biti obrnjen proti oknu ali od okna, sicer so potrebni posebni ukrepi proti bleščanju in zrcaljenju. Nizi stropnih svetilk morajo biti vzporedni s smerjo delavca na delovnem mestu, zaslon pa mora biti nameščen in nagnjen tako, da ni zrcaljenja svetilk na zaslonu. Svetilke v prostoru morajo imeti takšne svetlobno tehnične karakteristike, da ne povzročajo zrcaljenja na zaslonu.

d) Hrup

Hrup opreme in drugih virov zvoka v prostoru ne sme motiti dela in mora izpolnjevati zahteve pravilnika o varnostnih in zdravstvenih zahtevah pred nevarnostjo hrupa pri delu.

e) Toplotne razmere

Toplotne razmere morajo ustrezati zahtevam za toplotno udobje za fizično lahko delo.

f) Sevanje

Vsa elektromagnetna sevanja, z izjemo vidnega sevanja, morajo biti za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu v skladu s predpisi in zmanjšana do najmanjše možne mere.

3. PROGRAMSKA OPREMA

Delodajalec mora pri oblikovanju, izbiri, naročanju in spreminjanju programske opreme in pri oblikovanju delovnih nalog na delovnem mestu, kjer se uporablja zaslon, upoštevati naslednja načela:

a) Programska oprema mora ustrezati namenu delovnih nalog.
b) Programska oprema mora biti enostavna za uporabo in prilagojena ravni delavčevega znanja in izkušenj. Preverjanje količine in kakovosti opravljenega dela ni dovoljeno brez vedenja delavca.
c) Sistem mora delavcu dajati povratne informacije o izvajanju delovnih nalog.
d) Oblika in hitrost podajanja informacij sistema morata biti prilagojena delavcu.
e) Programska oprema mora izpolnjevati ergonomske zahteve, posebej .e pri delu z obdelavo podatkov.
f) Programska oprema mora zagotavljati, če je le mogoče, na zaslonu temne znake na svetlem ozadju. Pri barvnem zaslonu morajo biti barve, posebej če ozadja, čim manj izrazite, kolikor je to glede na zahteve dela mogoče.

6) Kaj mora vsebovati omarica za prvo pomoč?

PRAVILNIK o organizaciji, materialu in opremi za prvo pomoč na delovnem mestu
Uradni list RS, št. 136/2006 z dne 22.12.2006

2. Material in oprema za prvo pomoč

6. člen

Delodajalec mora zagotoviti, da je na vsakih 50 zaposlenih delavcev oziroma na vsako delovno enoto na razpolago vsaj ena omarica za prvo pomoč.
Delodajalec mora pri izvajanju del, pri katerih iz ocene tveganja izhajaj večja nevarnost za nastanek nezgod pri delu, zagotoviti, da je v delovnem procesu na vsakih 20 delavcev oziroma na delovno enoto na razpolago vsaj ena omarica za prvo pomoč.
Delodajalec mora zagotoviti, da je v omarici za prvo pomoč vedno ta sanitetni material:
- povoj za prvo pomoč vrste 1: 5 kosov
- povoj za prvo pomoč vrste 2: 2 kosa
- krep povoj 8cm x 5m: 5 kosov
- krep povoj 10cm x 5 m: 2 kosa
- povoj iz mula 6cm x 4m: 5 kosov
- povoj iz mula 10cm x 4m: 5 kosov
- obliž z blazinico 10 x 4cm: 5 kosov
- obliž z blazinico 10 x 8cm: 5 kosov
- sanitetna vata 100g: 1 kos
- trikotna ruta: 5 kosov
- lepilni trak 2cm x 1m: 1 kos
- lepilni trak 2cm x 5m: 1 kos
- sterilni zloženec 5 x 5cm –16 sl: 5 kosov
- sterilni zloženec 10 x 10cm: 5 kosov
- vpojna sterilna gaza 0,4m: 1 kos
- vpojna sterilna gaza 0,8m: 1 kos
- varnostne sponke: 5 kosov
- škarje z zaobljeno konico: 1 kos
- prvi povoj za opekline (aluplast) kompresa 50 x 60cm :1 kos
- komprese za opekline (aluplast) 5 x 9cm: 1 škatlica (10 kosov)
- rokavice iz lateksa: 5 parov
- priročnik o prvi pomoči: 1 kos
- pribor za zapisovanje podatkov o porabljenem materialu: 1 kos.

7) Kdo mora izdelati požarni red?

PRAVILNIK o požarnem redu
Uradni list RS, št. 52/2007 z dne 12.06.2007

2. člen
(obveznost izdelave požarnega reda, požarnega načrta in načrta evakuacije)
(1) Lastniki ali uporabniki stanovanjskih objektov in lastniki ali uporabniki poslovnih oziroma industrijskih objektov, v katerih izvajajo dejavnosti skladno s standardno klasifikacijo dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: objekti) morajo izdelati požarni red za objekte, določene s predpisi o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov na področju 1 Stavbe, razen:

– eno in dvostanovanjskih stavb iz podrazreda 11100 in 11210;
– stavb žičnih naprav, javnih telefonskih govorilnic, svetilnikov in drugih signalizacijskih stavb iz podrazreda 12410;
– kolesarnic iz podrazreda 12420;
– glasbenih paviljonov iz podrazreda 12610;
– nestanovanjskih kmetijskih stavb iz razreda 1271, ki niso namenjene izvajanju registrirane dejavnosti kmetijstva, lova ali gozdarstva, skladno s standardno klasifikacijo dejavnosti, oziroma nestanovanjskih kmetijskih stavb iz razreda 1271 na kmetijskem gospodarstvu – kmetiji, kot jih določajo predpisi o kmetijstvu, katerih skupna površina ne presega 300 m²;
– kapel iz podrazreda 12721;
– kulturnih spomenikov iz podrazreda 12730;
– nadstrešnic za potnike na avtobusnih in drugih postajališčih, javnih sanitarij in podobno iz podrazreda 12740.

(2) Požarni načrt in načrt evakuacije se morata izdelati za objekte iz prejšnjega odstavka, v katerih obstaja najmanj srednja požarna ogroženost po predpisih o ugotavljanju ocene požarne ogroženosti oziroma za objekte, v katerih je hkrati lahko več kot 100 ljudi.

(3) Ne glede na prejšnji odstavek mora biti načrt evakuacije izobešen na vidnem mestu v vsaki sobi ali v prostoru, kjer se zadržujejo ljudje, v stanovanjskih stavbah z oskrbovanimi stanovanji (podrazred 11222), stanovanjskih stavbah za posebne namene (podrazred 11300), hotelskih in podobnih stavbah za kratkotrajno nastanitev (podrazred 12111), drugih gostinskih stavbah za kratkotrajno nastanitev (podrazred 12120), stavbah za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (podrazred 12630) ter stavbah za zdravstvo (podrazred 12640).

8) Delo dijakov in študentov?